WC Tacen

Zmaga Megliča, drugo mesto Stevanoviča

Slovenski kajakaš Jure Meglič si je na tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu priveslal prvo zmago v karieri, kanuist Dejan Stevanovič pa je osvojil drugo mesto. V finalu so nastopili še štirje slovenski čolni, Peter Kauzer je v kajaku osvojil sedmo mesto, Dejan Kralj je bil deseti, kanuistična dvojca Simon Hočevar/Aljaž Kulovec in Nejc Višnar/Urban Jarc pa sta finale končala na šestem oziroma desetem mestu.

V finalu šest slovenskih čolnov

Drugi dan tekme svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu so dopoldne izpeljali polfinalne vožnje. Že prva kategorija je bila za slovensko reprezentanco izredno uspešna, saj sta se med dvojci v finale najboljše deseterice prebila dva čolna. Nejc Višnar in Urban Jarc sta po prvi današnji vožnji na odličnem drugem mestu, Simon Hočevar in Aljaž Kulovec pa sta peta. Med kajakašicami je Urša Kragelj osvojila 11. mesto in za 3,31 sekunde zgrešila finale. Med kanuisti bo v finalu veslal le Dejan Stevanovič, ki je bil osmi, med kajakaši pa bo imela Slovenija tri finaliste, Petra Kauzerja, ki po prvi vožnji vodi, Dejana Kralja, ki je na petem mestu in Jureta Megliča, ki je sedmi.

Kauzer drugi v kvalifikacijah

Najboljši slalomisti na divjih vodah so danes s kvalifikacijami začeli tekmo svetovnega pokala v Tacnu. Kvalifikacije so bile za slovenski tabor uspešne. Večini čolnov se je namreč uspelo prebiti v polfinale, evropski podprvak kajakaš Peter Kauzer je zaostal le za Američanom Scottom Parsonsom, Dejan Kralj je bil deseti, tretji član zlate evropske ekipe Jure Meglič pa se je v polfinale uvrstil z 29. mestom. V nedeljskem polfinalu pa bodo nastopili tudi kanuisti Jošt Zakrajšek, Dejan Stevanovič in Marko Mihelič, kajakašice Nina Mozetič, Urša Kragelj in Eva Terčelj ter kanuistična dvojca Simon Hočevar in Aljaž Kulovec ter Nejc Višnar in Blaž Jarc.

Prvi dan skoraj popoln slovenski izkupiček

Sobotne kvalifikacije svetovnega pokala v kajaku in kanuju slalomu na divjih vodah so prinesle v slovenski tabor veliko zadovoljstva. Prav vsem nastopajočim z izjemo mladega dvojca Luka Slapšak – Blaž Oven se je uspelo uvrstiti v nedeljski polfinale.

Smučanje in deskanje so za mnoge najboljše možne zimske radosti

V bližini term Zreče je možno kakovostno smučanje in deskanje. Smučišče Rogla nudi sto hektarjev urejenih prog za začetnike, vrhunske smučarje, rekreativce. Za smučanje in deskanje je na voljo enajst vlečnic in dve štirisedežnici. Smučarske proge se razprostirajo na nadmorski višini od tisoč sto do tisoč petsto sedemnajst metrov. Skupno je na voljo dvanajst kilometrov prog, dva kilometra lahkih, preko osem kilometrov povprečno zahtevnih prog ter dober kilometer zahtevnih prog. Za smučanje in deskanje je torej na voljo več kot dovolj možnosti za najrazličnejše zahteve. Smučišče prekriva naravni in tehnični sneg, ki je na voljo vsaj sto dni v letu.

Continue reading “Smučanje in deskanje so za mnoge najboljše možne zimske radosti”

Treba je zmanjšati število mrtvih na cestah

O tem so se strinjali predstavniki vseh poslanskih skupin v DZ, složnosti pa je bilo konec, takoj ko so se začeli pogovarjati o tem, kako to doseči. Zavedamo se, da imajo poleg človeškega faktorja velik pomen za varnost cestnega prometa tudi varnost vozil, omejitve pri prostornini motorjev za mlade, vzdrževanje in izboljšanje cestne infrastrukture, vzgoja, izobraževanje, svetovanje in opozarjanje,« je v uvodni besedi k včerajšnji tretji obravnavi novele zakona o varnosti cestnega prometa dejal minister za promet in poudaril, da spremembe zakona ne prinašajo le višjih kazni, ampak tudi več varnosti za vse udeležence v prometu.

Continue reading “Treba je zmanjšati število mrtvih na cestah”

Vila Bled

Vila Bled je v očeh povprečnega Slovenca na žalost še vedno velikokrat tabutema,« pravi direktor hotela, ki hotel s štirimi zvezdicami (peta mu manjka predvsem zaradi notranjega bazena, ki ga načrtujejo v prihodnjih letih) upravlja več kot dve leti. Kolektiv, ki ima 35 gostoljubnih članov, tako (pre)redko gosti Slovence. Verjetno tudi zaradi Tita, ki si je vilo za eno od svojih rezidenc izbral že leta 1947, in zato za navadne smrtnike dolgo ni bila dostopna. »Manj kot dva odstotka naših gostov je domačih. Prevladujejo Angleži, Italijani, Avstrijci in Nemci, najdejo pa nas tudi zelo eksotični gosti,« pravi direktor, ki se mora podrejati predvsem petim C-jem.

Continue reading “Vila Bled”